Intervju - Henryk Mrejzek: Igrače so neločljivo povezane z erotiko

1.Vaše ime je Michal Rejzek. Zakaj se imenujete Henryk Mrejzek?

Zdi se mi, da se Henryk Mrejzek v tujini sliši bolj zanimivo in vsekakor bolj razumljivo kot Michal Rejzek. Tako kot se Johnny Walker v tujini sliši bolje kot Jeník Procházka. Toda v bistvu gre le za besedno igro, ki je ni treba jemati preveč resno.

2. Ali ima vaš psevdonim korenine v tujini?

Pravzaprav nekako ima. Sem Čeh kot poleno, vendar izhajam iz izgnanske družine, ki je morala zaradi vere zapustiti svojo državo in se je skupaj z J. A. Komenskim naselila na Poljskem. V času totalitarnega režima so starši mene in mojega brata tam skrivaj krstili, mojemu poljskemu krstnemu botru pa je ime Henryk. In ker sem ponosen na svoje izseljeniško poreklo, sem si izposodil njegovo ime in ga uporabljam z dolžnim spoštovanjem. Zdaj se sprašujem, ali bi ga lahko uporabljal v vsakdanjem življenju. Saj ljudje uporabljajo ime svojega krstnega očeta kot srednje ime, kajne?

No, Mrejzek je star vzdevek, ko so prijatelji mene in mojega brata razlikovali tako, da so priimku dodali prvo črko imena, torej Mrejzek in Frejzek. Mislim, da naju je tako prvič poimenovala petletna hčerka enega od najinih prijateljev, in to se je prijelo, tako da naju tako kličejo še danes. Zato Henryk Mrejzek.

3. Kaj vas je spodbudilo, da ste postali erotični fotograf?

Moja motivacija za erotično fotografijo je bila bolj zapletena kot le zanimanje za umetnost in dekleta. Vedno me je strašno motilo, koliko hinavščine in lažne morale prevladuje v družbi v povezavi z goloto in seksom. In ker sem se zavedal, kako spolna energija deluje pri telesih, ki doživljajo orgazem, kakšna čustva izžarevajo vzburjeni obrazi, in ker sem rad fotografiral, me je vedno bolj mikalo, da bi ljudem poskušal pokazati, kako lep, barvit, življenjski, skrivnosten, razburljiv in obdajajoč je seks. In da z njim ali pogledom nanj ni prav nič narobe.

4. Fotografirate tudi akte...

Iskreno povedano, ne fotografiram toliko aktov, ker v tem nisem tako dober. Se pa poklanjam vsem tistim, ki imajo potrpljenje in spretnost, da človeško telo upodobijo tako, da človeku zastane dih.

5. Kje iščete modele?

Ne iščem modelov. Fotografiram ljudi, ki so prišli v moje življenje. Večinoma so to moji bližnji, prijatelji ali prijatelji mojih prijateljev, včasih k komu pristopim neposredno, če menim, da oseba izžareva močno erotiko, včasih se mi kdo približa, večinoma zato, ker so mu všeč moje fotografije ali je od nekoga dobil priporočilo. Toda zame je ključnega pomena odnos, ki ga imamo drug z drugim. Če se človeško ne razumemo, do fotografiranja ne pride. Včasih pa se dogovarjamo tudi več let in do fotografiranja pride, ko je pravi čas.

6. Kakšno je vzdušje med fotografiranjem?

Odvisno od tega, kaj snemam. Vedno se poskušam znebiti živčnosti in sramežljivosti na obeh straneh objektiva. Moja glavna skrb pa je, da uživamo v samem fotografiranju, da imamo dobro izkušnjo, ki nam bo ostala v lepem spominu. Seveda pa želim predvsem izpolniti svoj namen in posneti fotografije, ki bi jih rad posredoval naprej. Včasih pa se zgodi, da med fotografiranjem dejansko fotografiranje propade. V veliki večini primerov fotografiram čez noč, tako da ima fotografiranje intimno vzdušje in nas ne motijo mobilni telefoni ali kakšne obveznosti, včasih pa se vzdušje preprosto razvije tako, da fotoaparat z veseljem odložim nekam na komodo ali ob posteljo, da ne moti in ovira, in uživam v prisotnosti prijetnih ljudi okoli sebe. K fotografiranju se bomo vrnili naslednji dan.

7.Ali se modeli pred vami slečejo?

Mislim, da ja, vendar običajno tega sploh ne opazim. Ampak potem jih ponavadi ne moti, da se preoblečejo.

8. Ali vas je kdaj zapeljal kakšen model?

Ali me je kdaj zapeljal? Seveda! Toda če je bilo to med fotografiranjem, tega navadno nisem opazil, ker gledam celotno sceno skozi iskalo svojega zrcalno-refleksnega fotoaparata DSLR in moji občutki se navadno skrčijo na skrb, da bi bilo vse pravilno nastavljeno in komponirano, predvsem pa, da se ne bi vmešaval ali oviral ... razen če situacija to zahteva.

9. Ali vas osebno modeli ne privlačijo?

Seveda, če želim nekoga fotografirati, si ga moram predstavljati v erotičnih situacijah, sicer ne bi vedel, kaj pravzaprav želim fotografirati. In o tem se moram z njimi tudi pogovoriti, saj je eno, da si jaz predstavljam, drugo pa, da si oni želijo sodelovati v čem takem. Oni so najpomembnejši pri fotografiranju, prepustiti se morajo meni in najinim skupnim zamislim.

10. Ali se vam bodo prepustili?

Če se mi bodo predali, jih moram na neki način pritegniti, pri čemer ne mislim nujno na spolnost. Gre pač za medsebojno privlačnost. Če me tisti, ki jih fotografiram, ne bi privlačili, jih preprosto ne bi mogel fotografirati. Ali pa bi lahko, vendar si tega ne bi želel, ker bi se to dalo razbrati iz fotografij. Toda, kot sem že rekel, zame je bistveno, da me privlačijo človeško, kot posamezniki, kot spolna bitja, kar smo vsi. Med nama mora biti iskrica, vzajemno zaupanje, želja, da bi skupaj nekaj ustvarila ali doživela, želja po rušenju mitov in meja, predvsem pa vzajemno spoštovanje. Gre za splošno vzdušje, ne gre samo za golo telo.

11. Ali lahko nekoliko podrobneje opišete splošno vzdušje?

Vsakdo ocenjuje golo telo po svojem individualnem okusu. Nekaterim se zdijo lepi kosmati moški, drugim debelušne ženske, tretji vidijo lepoto v gracioznih krivuljah bokov ali nabreklih prsih, odvisno od tega, ali so spodaj ali zgoraj, odvisno od tega, ali so spodaj ali zgoraj. Zame je lepotica vsakdo, ki izžareva spolno energijo. In to je lahko, nekoliko paradoksalno, na primer čistost. Pravzaprav razen ob pogledu na svojega lepega sina in svojo lepo ženo res ne poznam nič lepšega od erotike. Ta je povsod in je vsebovana v čisto vsem, kar doživljamo v življenju. Od predajanja ob rojstvu do nenadne ali počasne smrti.

12. Ste že kdaj fotografirali kakšen par v zanimivem, za vas nenavadnem, erotičnem položaju?

Da, vendar mi sami položaji niso zanimivi. Vsakdo ima drugačne želje in preference, mene na primer veliko bolj kot položaji zanimajo roke, izrazi obraza ali orodja. Ali pa prefinjena igra BDSM, kjer gre v veliki meri tudi za psiho, globina izkušenj in moč spolne energije pa je nekajkrat močnejša od preprostega "priklopa", četudi v izkrivljenem položaju.

13. Ali ste kdaj fotografirali nekoga z erotičnimi pripomočki?

Seveda ste. Igrače že po naravi sodijo k erotiki, materiali, kot so steklo, jeklo, lateks, usnje, akril in drugi, pa so zelo fotogenični.

14. Koliko časa vam vzame urejanje ene fotografije?

Od nekaj deset sekund do nekaj dni, odvisno od tega, kaj sem fotografiral in kako naj bi bil videti rezultat.

15. Ljudje se pogosto fotografirajo na erotičnih (pornografskih) fotografijah doma. Bi jim lahko svetovali nekaj pomembnih točk o tem, kako narediti fotografije, ki bodo videti dobro?

Svetoval bi jim, naj si poiščejo nekoga, ki bo zanje naredil fotografije. Ni treba, da je to profesionalec, ampak samo prijatelj ali prijateljica. Res ni lahko biti hkrati na obeh straneh objektiva in dati vse od sebe :)

16. Imate kakšno smešno zgodbo s fotografiranja?

Koliko prostora imate na voljo za ta intervju? Tukaj ne želim govoriti preveč. Šale, smešne zgodbe s snemanja ... razumem, to je tisto, kar ljudi zanima. Iskreno, veliko je smešnih zgodb. Ker pa jih večina ni primerna za objavo, vam bom prihranil prostor.

17. Kakšni so občutki ljudi, ki jih fotografirate vi?

To jih morate vprašati.

18.Kako po vašem mnenju družba gleda na vaše fotografije?

Nekaterim ljudem so moje fotografije všeč. Nekateri pa moje fotografije imenujejo pornografija. Do tega imajo vso pravico zaradi izkrivljenega pogleda družbe in njihovega osebnega odnosa do golote. Toda jaz svojih fotografij ne obravnavam kot pornografijo. Fotografiram resnično življenje in tisto, čemur vsi dolgujemo svoj obstoj.

Za pornografijo bi prej označil volilne plakate s politiki, ki obljubljajo gore in gorske ženske, akcijske znanstvenofantastične filme, polne nesmrtnih superjunakov, in vse bolj nadležno oglaševanje potrošništva, saj v nasprotju z erotično umetnostjo nič od tega ne temelji na resničnosti in nič od tega ni koristno za druge ljudi kot za tiste, ki imajo od tega dobiček. Da ne omenjam popolnega pomanjkanja estetike.

19. Ali se poleg fotografije trenutno ukvarjate še s kakšnim drugim delom?

Da, s fotografijo se ne preživljam. Poklicno se ukvarjam z odnosi z javnostmi v glasbeni industriji.

20.Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Imam nekaj precej zanimivih in pomembnih načrtov. Žal nimam toliko časa, da bi jih dokončal. Ampak veste kaj, v bistvu to ni pomembno, saj je potovanje cilj.

Henryk Mrejzek: prvo ime Michal Rejzek, rojen 25. februarja 1969 v Libercu.

• Češki fotograf, ki se ukvarja z aktom, portreti, erotično in dokumentarno fotografijo.
• Biografijo, fotogalerijo itd. najdete na spletni strani E-roticart.com
• Družabna omrežja: Facebook, Facebook, Facebook, Facebook, Facebook, Facebook, Facebook, Facebook, Facebook, Facebook.